Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let :)
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 Votli hrast črnega lovca

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
Varulv
Kobold
Kobold
avatar

Male Prispevkov : 673
Starost : 24
Registracija : 11/02/2012

Statistika
Status: Berač
Denar: 8.000

ObjavljaNaslov sporočila: Votli hrast črnega lovca   Sob 11 Feb 2012 - 20:26

Staro, kdo bi vedel koliko let, se zraven večino časa zamrznjenega potoka dviguje proti nebu kakor kralj na svojem prestolu drevo. Hrast, če smo natančnejši, je semkaj prineslo že dolgo, dolgo nazaj, ko je bilo morebiti še kaj topleje, od kje drugje. Morda ga je nekdo namenoma posadil tja, morda ne. Vendar pa rastlina sedaj na manji vzpetinici ne služi kakor spomin narave temveč kakor domovanje bolj k samotnemu življneju nagnjenemu koboldu. Že pri tleh se pojavi manjša črna odprtina in marsikaterega nezaželjenega obiskovalca je luknja že zavedla. Kakor, da bi hotelo staro bitje samo poskrbeti za nekakšno varovanje, lažna luknja ne vodi nikamor. Šele višje, skrito med vejami na katerih se nahaja tanka plast snega, se nahaja pravi vhod. Majhen, a ravno dovolj velik za gibčnega prebivalca vodi v notranjost drevesa. Od znotraj je presenetljivo toplo glede na neprijazno okolico severa in začuda je tudi prostora več kakor bi kdo morda porekel na prvi trenutek. Prav na dnu, nad lažnim vhodom, se nahaja posušena trava. Mehka in prijetno dišeča je odlično uspavalno sredstvo in mnogo uric, ko je zunaj bril kateri izmed neusmljienih krutih snežnih viharjev, je Varulv preživel tukaj. Sam, lepo na toplem v objeu svojih misli, ki jih je razumel samo on.



Nazadnje urejal/a Varulv Ned 12 Feb 2012 - 21:08; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Varulv
Kobold
Kobold
avatar

Male Prispevkov : 673
Starost : 24
Registracija : 11/02/2012

Statistika
Status: Berač
Denar: 8.000

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Votli hrast črnega lovca   Ned 12 Feb 2012 - 9:19

Kremplji so popraskali trpežno lubje, ko se je mačkon prebudil. Trava je zašelestala, ko si je spečnež pričel pretegovati zaspane ude. Konica ušes je zastrigla, ko je mačkon še z zmeraj zaprtimi očmi prisluhnil zvokom okolice. Nič več ni bilo slišati, da bi ledeni vihar, k mu je komaj uspel ubežati na toplo, še divjal zunaj. Tiho je zapredel od zadovoljstva, ko je še enkrat pričel zbujati svoje okončine. Po telesu se mu je razlegla toplina in tedaj je vedel, da je pripravljen na neizogibni premik, ki je prvi sledil pri vstajanju.
S taco si je kobold popravil kapuco, da so ušesa zleza na prosto skozi za to namenjeni odprtini. Tul s puščicami on lok si je z vajeno, skorajda povsem podazavestno potezo oprtal na hrbet. S kremplji je zaril v lubje. Zadnje tace so se napele in že se je telo sunkovito pognalo navzgor z neverjetno lahkoto. V nekaj potezah je bil mačkon pri izhodu skozi katerega se je v prostor zlival slap sončne svetlobe. Na robu je postal, trdno držeč se s kremplji in zajel polna pljuča svežega, a mrzlega zraka. Morde oči so se zazrle po okolici in črni smrček na koncu belega gobca je trznil, ko je okusil vonjave v zraku. Skozi bele veje je lahko videl zamrznjeno travo, ki je stala strumno kakor vojaki. Ako bi se katero bitje v času spanca potikalo tukaj naokoli bi Varulv to sedaj lahko z hitrim pogledom ugovotil. Pogled mu je skočil na bližnja drevesa, ki so se bohotila nedaleč stran. Vsa so bila mogočna ter kakor stari varuhi gozda, ki jih nič ne more odvrniti od njihove naloge. Čeravno si te mogoče rastline niso bile blizu so se njihove veje stikale in tako ustvarjale nekakšno igro sonce ter senc. Svetloba, ki bi se odbijala od snega, tako ni bila premočna, da bi lahko škodovala očesu. S samozavestnimi premiki se je stari mačkon povzpel višje, skorajda v sam vrh svojega domovanja. Od tamkaj, kjer je bilo ohranjanje ravnotežja je nadvse težko in je moral v to nalogo usmeriti poslednje mišično vlakno v telesu, se mu je šele razpostrl prekrasen pogled po okolici. Kamorkoli so se mu modre oči zazrle, vsepovsod je videl bele krošnje. Gozd starih varuhov, kakor ga je sam rad poimenoval, je veljal pri koboldih za nekaj posebnega, nadvse spoštovanja vrednega. Prav vsa drevesa so namreč dosegala častitito število let. Ravno zaradi tega se je lovec črnega kožuha tukaj počutil povsem drugače kakor med predstavniki svoje rase. Tukaj je lahko našel tisti notranji mir, ki mu je bil med ostalimi tuj in tujak, med tem lubjem, na mehki pobeljeni trava in trdni, mrzli zemlji se je lahko prepustil svojim mislim.


[Gozd starih varuhov]
Nazaj na vrh Go down
 
Votli hrast črnega lovca
Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Forest :: Neznane dežele :: Sever-
Pojdi na: