Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let :)
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 Otok Sumatol

Go down 
Pojdi na stran : Previous  1, 2
AvtorSporočilo
Lyan
Čarovnica
Čarovnica


Prispevkov : 1084
Registracija : 19/02/2009

Statistika
Status: Morilka
Denar: 16.120

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Otok Sumatol   Sre 18 Apr 2012 - 17:25

Lyan ni dobila odgovora. Pridružili sta se jim namreč še dve osebi, na kateri jo je Lyssa z renčanjem opozorila čisto malo prepozno. “To bi tudi me lahko vprašale tebe, glede njih pa… mislim da smo isto nevedne” Svetlolaska je bila tiho in je izurjeno hitro precenila situacijo. Dekle, ki jo je nagovarjalo je izgledalo prav toliko nedolžno kot tisti dve na tleh, njena sopotnica pa je bila še vedno skrita v sencah, tako, da ni mogla videti ne njenega obraza ne potencialnega orožja. Njeni čuti so se že drugič v tem dnevu sprožili trenutek prepozno. Ko je začutila valovanje magije, sta bili zvezani temnolaski že osvobojeni svojih spon in pognali sta se proti orožju, ki je v kupčku ležalo na tleh, očitno njunem. Prej, ko sta bili onesposobljeni, bi se lahko Lyan in Lyssa brez problema spoprijeli s samo dvema neznankama, čeprav je bila ena od njiju očitno kar dobro izurjena čarovnica, v odprtem spopadu v novih razmerah pa bi tvegali veliko preveč, zato je svetlolaska željno pograbila priložnost za diplomatsko rešitev, ki ji jo je nasprotnica vede ali nevede ponudila. “Povsem nepomembna oseba… In, če bodo stvari šle po moje, tistelega ščita ne boš rabila…” Tokrat je bila že bolj pozorna in frekvence, ki jo je oddal eden najosnovnejših urokov pač res ni mogla zgrešiti. Ne glede na to, da je bila temnolasa čarovnica nasproti nje dovolj izučena, da je brez težav izvajala brezbesedno magijo, je tudi sama okoli sebe in srebrne volkulje dvignila ščit. Ko se je končno namenila nadaljevati pogovor, pa je na robu vidnega polja opazila, da je dekle, ki je poprej stalo v senci stopilo v svetlobo ognja in besede so ji zamrle v grlu. “Clarissa? Clar? Si to res ti?” Čeprav se je sedaj počasi začela premikati v njeni smeri, je s kotičkom očesa še vedno spremljala tudi vse, kar so počele ostale tri, medtem ko ji je Lyssa ritensko sledila, tako da je pazila na kakšne napade od zadaj. “Kaj zaboga počneš na Sumatolu, Clar?” Reči, da je bila svetlolaska presenečena, kje je srečala svojo polsestro, s katero se nista videli že skoraj dobri dve leti, bi bilo precej premalo. Tudi, če tega ni kazala navzven, je hotela kar skakati od veselja, saj jo je iskreno pogrešala. Bila je dovolj oprezna, da je žensko najprej hitro premerila z očmi, v primeru, da bi bila prevarantka ali pač samo zelo podobna njeni polsestri, vendar sta bila saia za njenim pasom vsa potrditev, ki jo je potrebovala. Sai pač ni bil ravno pogosto orožje, ljudje, ki Clarisse ne bi poznali, pa bi jih lahko imeli kvečjemu za eno od mnogih orožij princese, in ne nekaj, kar je imela raje od katerega koli noža ali bodala, in bi pri pretvarjanju zlahka naredili to napako.
Lyan je temnolaski končno prišla dovolj blizu in se brez nadaljnih opozoril vrgla nanjo ter jo stisnila v silovit objem, vendar ščit, ki jo je varoval, še prej preusmerila v trebušni in hrbtni del svoje obleke, da je vbod ne bi predrl. Za vsak slučaj pač, človek nikoli ne ve.
Nazaj na vrh Go down
Clarissa
Človek
Človek
avatar

Female Prispevkov : 1823
Starost : 21
Lokacija : Beleriand
Geslo : Uspeh na Forestu je 1% priložnosti, 1% dela in 98% zlobe
Registracija : 10/12/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 35.140

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Otok Sumatol   Pon 7 Jan 2013 - 20:44

Ne glede na to, da je izpadla strahopetno, se je mnogo bolje počutila za Belree, kot pred njo. Če ju napadejo iz zasede, bo čarovnica pred njo prva tarča, Clar pa sama pa bo imela čas za odziv. S praznimi mislimi je opazovala vneto raziskovanje čarovnice. Temne stene, ki so bile očitno precej vlažne, so bile prioriteta za njen sumničav pogled. Ni naletela na nobeno skrito lino v kamnu, kar je precej povečalo njen občutek varnosti. Zavohala je rum, pijačo, ki so jo pili predvsem mornarji, in je del vsakdanjega vonja Belerianda, predvsem njegovega pristanišča. Sol, različni izločki, mrtve ribe in rum. Edinstvena mešanica vonjev, na katero naletiš le v predelu, ki leži čisto ob vodi. To je nazaj spodbudilo njeno sumničavost, medtem ko je delno poslušala blebetanje o pijanosti in praznih steklenicah. Rum... Mornarji. Ampak na Sumatolu? Izogiba se ga vsak človek ali človeku podobno bitje, ki je pri zdravi pameti. Čudno. Razen, če niso pri zdravi pameti. "Hmpf." Obupno si je želela vedeti, kaj ju čaka, obenem pa si je delček nje prizadeval zatreti željo po tem in oditi stran s tega prekletega otoka. Bel se je spet zganila in nadaljevala svojo pot po rovu. Ta je šel le še globlje in na tleh se je pojavil pesek. Bil je nekoliko vlažen, v njem pa je bila zbirka stopinj. Pokleknila je in zajela pesek s prstom. Ali to votlino občasno doseže plima? Z jezikom se je dotaknila zrnc, ki so bila nekoliko slana. Ja, očitno jo. Toda po stenah sodeč voda ne seže visoko, torej ne bi smelo biti večje nevarnosti, da bi se utopili zaradi bibavice. Stopinje je niso ravno zanimale, zanjo so bile znak, da sta na pravi poti. Napredovali sta do večje votline, ki jo je osvetljeval večji ogenj v sredini, ki je gorel v nekoliko neobičajnih barvah, saj je bil iz naplavin, ki so prepojene z morsko soljo. Ostala je v ozadju, sence so jo še objemale. Prizor je bil zabaven. Trije mrtvo pijani pirati so ležali na tleh, zvezani kompanjonki pa sta lahko le nemočno opazovali vse skupaj. Očitno so precej sposobni, če so zvezali Amethyst... Čeprav trenutno blodijo v deželi pijanskih sanj... Nepričakovana stvar, pa je bila svetlolaska, ki je stala na sredini prostora. Predrzno je zahtevala informacije, kar je sprožilo zloben Clarissin hehet. Toda glas je bil znan. Prepoznala je osebo, preden bi ta lahko njo, vendar je vseeno se zadržala, da ni skočila naprej. Lyan je imela dobre reflekse v primeru nevarnosti, lahko je ne bi prepoznala dovolj hitro in bi se kaj znašlo med temnolaskini rebri. Tega si vsekakor ni želela. Po zaslugi čarovnije, so vezi, ki so onemogočale sodelavki, razpadle. Previdno je sledila rahlemu besednemu merjenju moči med čarovnicama in se odločila posredovati. Stopila je korak naprej in razkrila svojo identiteto. "Najbrž, da ja," je šaljivo odgovorila in se široko nasmehnila. "Hejhej, pazi," je opozorila polsestro, ki jo je skoraj podrla, ko jo je objela, ko pa je nazaj ujela ravnotežje, je roke močno ovila okoli nje. "Kaj pa delam tukaj? Saj veš, v Beleriandu sem bila sita vsega, sem šla malo na izlet. Precej nevaren izlet." Zavzdihnila je, ker je v resnici pričakovala, da bo naloga lažja. "Aja, pozabila sem na pohlep. To me vedno vodi." Ozrla se je po ostalih treh dekletih. "No, tole je moja draga polsestra Lyan, edina oseba, ki je ne bi ubila za denar. Sedaj pa me zanima kaj zdaj. Menim, da bomo artefakte našli v teh jamah, čeprav je tole lahko nekoliko nevarno. Rabile bi se namreč razkropiti, poiskati čimveč in se ne izgubiti, nato pa se vrniti na obalo in oditi v čim krajšem času. Amethyst, Rhina, ali sta videli še kakšne pirate, ali so tile patetični izmečki na tleh vse?" Predstavila je dekle, ki je bila ostalim neznana, in predlagala, kaj bi lahko storili, da se čimprej odpravijo nazaj na varno celino.
Nazaj na vrh Go down
http://harry-slo.forumotion.net
Armadal
Admin
Admin
avatar

Male Prispevkov : 7678
Starost : 22
Lokacija : Toasting in the summer sun.^^
Geslo : Scream, scream, like you would if I ravished your body.
Registracija : 02/02/2009

Statistika
Status: Morilec
Denar: 113.919

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Otok Sumatol   Sob 12 Jan 2013 - 16:30

Na tej točki vam je bilo povsem vseeno, kdo pravzaprav je svetlolaska, ki vas je uslužno rešila vrvastih spon. Tudi pirati, ki so onesposobljeni na najbolj nenavadne načine ležali na tleh, bodisi v mlakah ruma ali lastne krvi, niso bili več v napoto. Zdaj, ko se je položaj končno obrnil na bolje, in je Beleriandska morilka izustila prvo pametno stvar v več urah, ste bile vse več kakor pripravljene na sodelovanje. Kljub temu, da je Amethyst in Rhino še vedno mučil pošasten glavobol, sta ga nekako uspeli odmisliti in se lotili svoje strani rovov, spremljala pa vaju je Aestiva. Lyan, Clarissa in Blree so pristale v drugi polovici njihove majhne skupinice in se na delo spravile še same. Tokrat ste celo imele dovolj pameti, da ste s svojim orožjem v premnoge katakombe vrezovale znake, da se ne bi izgubile na poti nazaj.

In res, po slabi uri prebijanja skozi nizke, klavstrofobične in temačne tunele, ki jih je v skalo izvrtala voda (ali pač?) v premnogih letih erozije, ste vendarle prispele na isti kraj; šlo je za precej bolj prostorno dvorano, na dnu katere je zevala velika luknja v kateri je pljuskala zelenkasta morska voda. Pogled bi bil verjetno osupljiv za avanturističnega popotnika, ki je na Sumatol prišel iskati estetske užitke, a vi ste bile vse do zadnjega pohlepne in pokvarjene oportunistke, ki ste bile tu le zaradi zakladov in magičnih artefaktov. Ravno to je bil tudi razlog, da vašim ostrim očem, vajenih leska zlata in dragega kamenja, ni ušel komajda opazen blišč v globinah vode, ki je oblizovala robove luknje. Ko ste pokleknile ravno dovolj proč, da se niste na vrat na nos zvrnile v morje, ste lahko zagledale tudi vrvi, ki so bile privezane okoli kovinskih klinov, zabitih v skalo le nekaj čevljev pod gladino vode. Kot ena ste se zagnale in s skupnimi močmi (ter nekaj malega magične pomoči) uspele izvleči tri težke skrinje, ki so bile trdno privezane na koncu vsake izmed nabreknjenih konopljinih vrvi.

Le malo je manjkalo, da se niste raztrgale, ko ste se greble za skrinje, a ko je med vami vendarle zavladalo tiho premirje, si na vlažnih kamnitih tleh ležali že davno zarjaveli, neuporabni cekini, in, neverjetno, artefakti, zaradi katerih ste se sploh zvlekle na džunglasti otok.


Heh, no, je pa treba rečt da je že kr minil od zadnje sodbe tle, pa tut napisale niste kej dosti, tko da smo se odločli zaključit tole nalogo. Smile ker ste (kljub dolgi pavzi) pridno pisale, da ne omenmo dobro, si usejn zaslužte zajetno nagrado! ;P

Dejanske udeleženke:

Alynn: / (umrla)

Clarissa: Te morem pohvalit, da si ful pridno pisala na tej nalogi, tudi potem ko so ostale izginile. Wink Ostala si v karakterju, se držala svojih zmožnosti in pustila tudi drugim, da sodelujejo (in dajala iztočnice! to je ful pomembno Smile)
71 T stotinov, 67 D stotinov in denar/2 artefakta*

Rhina: Tudi ti si pisala zelo dobro in se trudila vključit preostale udeleženke, kar je zelo pohvalno. Dobro si sodelovala z Amethyst in se občutno izboljšala v pisanju celo tekom same naloge Smile
69 T stotinov, 65 D stotinov in denar/2 artefakta*

Belree: Še ena odlična pisateljica! Bogati, tudi dolgi posti z veliko akcije in izboljšanim pisanjem. Dobro si sodelovala s preostalimi in si prislužila bogato nagrado. ;D
72 T stotinov, 65 D stotinov in denar/dva artefakta*

Amethyst: Metka! Very Happy Glede na to, koliko časa te nismo videli na Forestu in da si na nalogi dejansko pisala kolikor toliko redno, je vsekakor že to samo po sebi vredno pohvale. Posti so bili kvalitetni, razmeroma dolgi in vsekakor zabavno branje. Kar tako naprej! Smile
69 T stotinov, 69 D stotinov in denar/2 artefakta*

Gatecrashers:

Lyan: Žal bo tvoja nagrada zmanjšana kljub dobremu in rednemu pisanju na nalogi, ker dejansko ni bila tvoja naloga. A ker nismo zadrti admini (kljub splošnemu mnenju, ki se s tem gotovo ne strinja) si upravičena do svojega, manjšega deleža.
55 T stotinov, 50 D stotinov in denar/2 artefakta*

Aestiva: Tudi ti si se preostalim pridružila na nalogi kljub temu, da nisi bila prijavljena, vendar si v nasprotju z Lyan pisala precej manj in tudi slabše. Ne glede na to si zaslužiš svoj del in spodbudo k vztrajnim izboljšavam. Smile
45 T stotinov, 45 D stotinov in denar/2 artefakta*


* Artefakti:
Vsaka izmed vas naj izbere dva, a bodite opozorjene, da niso enakovredni in da bo prva, ki napiše post, pač pobrala najboljše. Izbere lahko enega iz prve skrinje, kjer se skrivajo boljši, in enega iz druge, kjer so slabši artefakti. To izbiro opravite v RPG postu v tej temi, potem pa ste proste. Če izbire ne opravite (posta ne napišete), artefakta ne boste dobile. Če artefaktov ne želite obdržati, jih lahko v Ethiru s postom prodate čarovniku, ki vam je dal nalogo (samo za dejanske udeleženke!). O ceni se boste morale pogajati znotraj posta in kakor za vsak RPG tudi za to velja, da boste dobile večji iztržek tolikor bolje kolikor pišete. Vendar v tem primeru seveda ne dobite navedenih M stotinov. Pozor! Nekateri aftefakti obljubljenih M stotinov ne prinašajo kar takoj. Wink M stotine, ki jih želite dobiti (če ste se odločile NE prodati artefaktov in izpolnjujete vse pogoje), sporočite adminu na ZS, da vam jih doda.

Prva skrinja:
  • Bledo rumen kristal. Če nad njim izvedemo čarovniški postopek, postane temno rdeč in lahko iz njega črpamo energijo za močnejše uroke. Za to postopek mora imeti čarovnik ORMV vsaj 2 in 2 točki zbranosti, ko pa ga izvede, pridobi 83 M stotinov, saj bodo njegovi uroki z uporabo tega kristala mnogo močnejši in manj izčrpavajoči. Energijo iz kristala črpamo tako, da pred urokom izgovorimo besedo diabolic.
  • Prozoren kristal. Ta ob spremembi v čarovniški kristal postane oranžen. Za postopek spremembe mora imeti čarovnik prav takšne sposobnosti kot za 1. kristal, vendar mu prinese le 61 M stotinov, saj je šibkejši. Uporablja se ga na enak način.
  • Črna posodica. Majhna in presenetljivo lesketajoča, v njej pa so ostanki nekakšnega praška, ki so ga nekoč očitno shranjevali v njej. Uporabna kot okrasni predmet, če pa jo malo bolje pogledate, so ob njenem vznožju vrezane besede za urok, s katerim lahko zaščitimo stvari pred vlago. Tako posodica prinaša 38 M stotinov.
  • Tanek amulet v obliki školjke. Izdelan iz zbrušene školjkine lupine bo prav lep okrasek na verižici okrog vašega vratu, vendar ima tudi šibko čarovno moč. Deluje pomirjevalno tako na vaše počutje kot na vaše telo, ki bo posledično manj podvrženo slabosti in škodljivim posledicam stresa. Prinaša 41 M stotinov.
  • Glinena plošča z runami. Napis je v čudni pisavi, ki ga ne zna brati nobena od vas in je tudi še niste videle. Sumite, da gre za vilinsko ploščico, ki jo je omenjena rasa tukaj pozabila, po tem ko so se odpravili naprej na kopno. Čarovniki so ploščo očitno uporabljali za podstavek kotličku pri obrokih, ve pa boste z obiskom knjižnice v Noldorskem gradu morda razvozlale urok in s tem pridobile 52 M stotinov. A pozor - vas bo vilinska straža spustila v Noldorian?
  • Porumenel zvitek. Presenetljivo dobro ohranjen - očitno je bil zaščiten z urokom proti vlagi, ki je zapisan na glineni skodelici. Na njem so zapisani uroki za celjenje manjših prask in ureznin, opeklin, za odpravo bradavic in mozoljev, za umiritev menstruacije in popravilo vraščenih nohtov. Morda lahko z njegovo pomočjo odprete majhno zasebno ambulanto? Vsekakor vam prinaša 47 M stotinov.

Druga skrinja:
  • Glinen kipec 'najlepšega' izmed čarovnikov na Sumatolu. Primeren za občudovanje na nočni omarici, vendar to ni vse, kar kipec zmore. Če mu zašepetate lucis, svetloba, se bo nekaj minut obnašal kot mala nočna svetilka. S tem vam ne bo prinesel mnogo magičnih moči, a njegova svetloba ima svojevrsten vpliv na zvitke, ki jih berete, še posebej, če so magični - besede si boste lažje zapomnili in jih bolje razumeli. Prinaša vam 12 M stotinov.
  • Amulet iz preluknjanega kamna. Lahko ga obesite na vrvico in nosite okoli vratu ali zapestja. Če ga uročite z besedo parma, ščit, bo okrog vas vzpostavil šibko zaščitno polje, ki bo krajši čas od vas odvračalo komarje. Pomaga pri koncentraciji, zato vam prinese 10 M stotinov.
  • Petkoten zlatnik. Zlato je zlizano in motno, tako da nima nobene prave denarne vrednosti, a če ga uročite s sanatio, ozdravljenje, bo ob polaganju na čelo zmanjšal ali odpravil glavobol. Koristen ob učenju pozno v noč in skrivnosten na pogled vam prinaša 9 M stotinov.
  • Lesena žlica. Zbrušena s peskom do popolne gladkosti in zaščitena pred vlago, tako da je čudovito ohranjena. Ob jedi s to žlico se vam bo vsaka hrana zdela za odtenek okusnejša kot sicer, kar lahko pripomore k vaši dobri volji in posledično k uspešnosti vaših urokov. Tako vam prinaša 7 M stotinov.
  • Manjši zvitek. Očitno del dnevnika bolj slabovoljnega čarovnika, ki se je ves čas pritoževal nad črnolasim coprnikom, ki se ni odzival na njegovo flirtanje. Uporaben kot napeta romantična zgodba za deževne večere, čarovniki pa si z njim lahko pomagate tudi drugače, saj je na koncu naveden urok, ki podaljša lase poljubne osebe za 10 centimetrov (očitno je čarovnik menil, da je njegova simpatija bolj privlačna z dolgimi lasmi). Prinaša 9 M stotinov in možnost, da odprete kvalitetni frizerski salon.
  • Kos mehkega usnja. Eden od čarovnikov na Sumatolu je bila očitno ženska, saj ima to usnje prav nenavadno lastnost. Z urokom je zaščiteno, saj v mnogih letih ni preperelo, če pa ga uročimo z parma, ščit, pa ima še eno zanimivo lastnost. Postane namreč izredno vpojen za različne tekočine, vendar jih zadrži v sebi in ne prepušča, torej je izjemno koristen pripomoček v času mesečnega perila. Potrebuje le pranje in ožemanje enkrat dnevno. Ker vam omogoča zbran študij tudi v 'tistih dneh v mesecu', prinaša 11 M stotinov.


Nazadnje urejal/a Armadal Pon 14 Jan 2013 - 15:31; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Clarissa
Človek
Človek
avatar

Female Prispevkov : 1823
Starost : 21
Lokacija : Beleriand
Geslo : Uspeh na Forestu je 1% priložnosti, 1% dela in 98% zlobe
Registracija : 10/12/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 35.140

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Otok Sumatol   Sob 12 Jan 2013 - 19:31

Prebijanje skozi tunele je bilo neprijetno in nadležno, toda potrebno, da bi zadovoljile svoj pohlep po denarju in drugih dragocenih stvareh. No, vsaj za črnolaso morilko je to povsem veljalo. Clarissa je ob pogledu na skrinje, ki so jih šele s precej truda izvlekle iz vode, široko razprla oči in nekaj trenutkov le osuplo zrla, nato pa se je z vso možno hitrostjo pognala in odprla prvo. Zgrabila je nek bledo rumen kristal, ki je izgledal najlepše, upala je, da je bil tudi najboljši. Pognala se je še k drugi skrinji in prijela še ljubek glinen kipec. "Da nobena ne poskusi ukrasti tega, kar je sedaj po pravici moje," je odločno zagrozila vsem, ki so prisostvovale pri iskanju čarovniških relikvij.

((vem da je kratek, ma nič ni bilo govora o dolžini posta... ^^))
Nazaj na vrh Go down
http://harry-slo.forumotion.net
Belree
Moderator
Moderator
avatar

Female Prispevkov : 2622
Starost : 20
Lokacija : Lossernach
Geslo : If you speak not, you cannot speak evil.
Registracija : 27/12/2010

Statistika
Status: Morilka
Denar: 40.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Otok Sumatol   Sob 12 Jan 2013 - 20:48

Čarovnica je bila osupla nad dejstvom, da sta se princeska in ženska z volkom ne le poznali, pač pa bili celo v sorodu. Polsestra, kaj? Se je namuznila in priprla oči v navdušenju nad pravkar izvedenim podatkom. Čeprav je bila Clarissa več kot očitno - pravzaprav po temnolaskino celo precej preveč – temnostranka, je v svojem zanosu nad plemiškim položajem prevečkrat nespametno izdajala informacije in razkrivala svoje šibkosti, saj je bilo že priznanje o tem, da ji je bila svetlolaska pri srcu, čudovit primer podatka, ki ga je bilo nenavadno lahko izkoristiti in s katerim si brez prevelikih težav dosegel kar si želel. Pa ne iz zlobe, kje pa, saj temnolaska v bistvu ni bila zlobna; pohlepna že, prav tako koristoljubna in egoistična, nikakor pa zlobna na isti način kot večina njenih temnostranskih rojakov – v ubijanju in mučenju ni uživala, prav tako pa ni iz čistega dolgčasa ali pa celo zabave uničevala življenj… No, če je bilo v njeno korist in se drugega načina kot je bil ta ni mogla spomniti, potem je tudi kak živčni zlom, ki je občasno vodil do norosti ali celo samomora, ni ustavil. Morjenje pa je bilo tako ali tako le posel, nekaj, kar ji je pomagalo preživeti, enako kot obdelovanje zemlje kmetu ali pa poučevanje na akademiji tutorju, le da je bil njen vir zaslužka pač drugačen, a vseeno nikakor redek v deželi, še manj pa v njenem obmorskem mestu, Beleriandu, kjer se je spričo dolgih let nabral prav občudovanja vreden genski koktajl, ki so ga sestavljali križanci vseh ras, poznanih v Forestu in celo bitij s sorodniki, kakršnih prebivalci mesta še svoj živi dan niso videli in si povečini srečanja z le-timi niso niti preveč želeli. Prav tako pa je h precej povečani ravni kriminala prispevalo nenavadno stopničasto gmotno stanje prebivalstva, med katerim so prevladovali reveži, ki so se taki že rodili in tudi taki, ki so to postali zaradi ljudi čarovničine raje ali pa tistih prav svinjsko bogatih mestnih veljakov, ki so predstavljali tanek vrh hierarhične piramide, pa tudi povprečnežev, katerih številčnost je obe skrajnosti razmejevala z debelim slojem, a so se jim po glavah vseeno sukale pohlepne misli, da si zaslužijo (ali pa samo hočejo) več, kot je znašalo njihovo trenutno premoženje. Če tema dvema dejavnikoma dodaš še najbolj fanatične pripadnike svetle in temne politične strani, pa tudi tistih katerih mišljenje je nihalo ali pa so ostajali v varni sivini, si lahko zmnožil tri krat ena in celo, če tvoja inteligenca oziroma računska sposobnost nista bili ravno na vrhuncu in ugotovil, da so taki pogoji pravi raj za večje in manjše kriminalne ribe, ki so iskale zlatnike in ugled na svoji sceni. Prav zaradi nestabilnega stanja v deželi se je v obmorskem mestu kriminal množil kot gobe v mokri jeseni in to je številnim tatom in plačancem, pa tudi dekletom na poziv, prineslo zajeten kup denarja v njihove mošnje. Hočeš s tem povedati, da kraljevi denar v bistvu plod kriminala, kaj, princeska? Je pomislila in ustnice ukrivila v posmehljiv nasmešek; čeprav le zato, ker je njen obraz skrivala senca skale. Sicer ni bila strahopetna, daleč od tega, a zakaj bi izzivala usodo, če se lahko zagotovljeno spravi iz položaja tako, da bo volk sit in koza cela?

Polsestri sta še kar nadaljevali s veseljačenjem nad ponovnim snidenjem, kar je Bel tako dolgočasilo kot tudi rahlo razvedrilo – pomaknila se je še dalj nazaj v rov in pustila, da se je smaragdno zelen plamen, ki je ovijal njeno dlan sicer precej zmanjšal, a še vedno dajal dovolj svetlobe, da so lahko njene ostre oči videle tla in stene. Že na poti do votline je opazila, da se Clarissa ne zanima pretirano za znamenja, ki so bila razporejena povsod okoli nje - vlažne stene, številni izhodi iz predora po katerem sta pred kratkim hodili in pesek, predvsem pesek in stopinje, ki so ostale v njem. Prav k tem se je čarovnica sedaj sklonila in po nekaj minutah preučevanja približno desetih metrov rova ugotovila, da se med njene, Clarine in stopinje piratov mešajo še ene, ki pa niso pripadale kateremukoli izmed njih, pravzaprav še človeku ne, pač pa živali. Po njihovi velikosti sodeč precej veliki živali, taki, ki bi si jo bilo vredno izbrati za ljubljenčka, v kolikor si bil čarovnik in si jo znal podrediti. In prav takšna ideja je šinila Belree v glavo v trenutku, ko je prepoznala stopinje. Puma, morda ris, je pomislila in se še zadnjič zamišljeno ozrla proti viru svetlobe, ki jo je predstavljala dvorana iz katere je prišla, a nato je tiho zmajala z glavo ni smuknila čez nizko, a za čuda precej široko kamnito odprtino, do katere so vodile sledi. Naredila je pet korakov, deset, petnajst in za sabo je začutila čuden, renčeč zvok. Pa te imam, se je nasmehnila čarovnica in se sunkovito obrnila, takoj ko pa so njene oči uzrle lastnika stopinj in kandidata za svojo domačo žival pa je tudi skočila približno meter v zrak in dva nazaj, pri tem pa tudi udarila ob skalo. »Mamica mila!« je zacvilila z glasom, katerega tonaliteta se bi čudovito skladala z razvajeno hčerko bogatega trgovca, ne pa morilko, a vseeno je bil tokrat na mestu. Njena ocena pume ali risa se je izkazala za napačno, zelo napačno, saj si je v oči zrla z mladim primerkom bengalskega tigra. Čudovito, Belree, Arhkeen bi bil nedvomno ponosen, se je čarovnica s slabo vestjo spomnila svojega učitelja in njegovega poučevanja o različnih stopinjah. A tiger… bi bila to res dobra domača žival? je čarovnica nejeverno pomislila, že res, da bi mimoidočim nagnal strah v kosti, vendar vseeno… opazen je tako, da bi bil bolj težko in ko bo odrasel, bo ogromen. Časa za tehtanje odločitev pa ni bilo več – divja mačka se je namreč že postavila v napadalno držo in se pripravljala na skok, a previdno, saj je očitno videla Belino prijetno srečanje s kamnom. Zaprla je kot mah zelene oči in jih potem nenadoma odprla in pogled spustila, da se je srečal s tigrovimi rumenimi očmi, potem iz sebe spustila val magije, ki je treščil v divjo mačko z vso močjo; počasi se je tigrov hrbet sprostil, glava sklonila in iz njegovega gobčka ni več prihajalo renčanje, pač pa tiho cviljenje. Mladič, sedaj precej bolj uslužen in prijeten je previdno prišel do nje in ji povohal dlan, pri čemer je čarovnica prav nemarno trznila saj je opazila velike in ostre zobe, srečanja s katerimi njene uboge roke ne bi prav dobro prenesle. Sledi mi, je poslala misel do tigra in naredila korak v smer, ki bi jo pripeljala nazaj do dvorane, a pred očmi so ji zaplesale bele pikice in še preden bi naredila še kak gib je morala postati za kak trenutek, potem pa je nadaljevala pot. Ko je v sili vdrla v tigrove misli, ni niti pomislila kakšen davek bo plačala za tako močno magijo in zdaj je za to napako plačala, čeprav manj kot ponavadi, ko je izvajala nov urok, znan le z dolgih zvitkov pergamenta, kjer pa so bile resnici na ljubo bolj opisani učinki čarov, ne pa posledice, saj so bile te že pri vsakem čarovniku ali čarovnici drugačne, kaj šele pri različnih rasah, ki so ga uporabljale. Še prehitro je bila spet pri ustju rova, ki se je odpiral v dvorano in ujela je ravno še konec Clarissine predstavitve njene polsestre – očitno so jo klicali Lyan. A to Belree ni preveč zanimalo, saj je bolj čakala na trenutek, ko bodo sopotnice opazile njeno novo pridobitev. Shen boš, je poslal misel v divji mački, ki ji je že v mladih letih segala do pasu. Čeprav se je prepričevala da ne bo preveč uživala v zgroženih pogledih sopotnic in Lyan, je vseeno rahlo dvignila glavo, ko so jo dekleta začudeno pogledala. Opazila ga ni le še Clarissa, ki je v tistem trenutku pravzaprav dala precej pametno idejo, da bi mogle čim hitreje poiskati artefakte, potem pa oditi z otoka, čeprav, Bel se je na njem počutila precej bolj varno sedaj, s Shenom ob boku. Ko princeska ni dobila nobenega odgovora od Amethyst, ki jo je Bel že pred časom rešila vezi, je njej in svoji plemiški sorodnici pomignila in skupaj so odšle iskat artefakte, kljub temu, da se nobeni izmed njih ni niti sanjalo o nahajališču dragocenih predmetov, zaradi katerih so se sploh nahajale globoko pod zemljo.

Korakov že dolgo ni več štela, tako veliko jih je trojica, no peterica, če šteješ še Lyaninega volka in Belinega tigra naredila v zadnji uri, morda celo večjem času. Tu, globoko pod zemljo je bilo nemogoče ugotoviti koliko časa je minilo in kateri del dneva je, celo o tem, koliko dni so bile pod površjem si ni več zabeležila, pa tudi orientacijo je že zdavnaj izgubila, tako pogosto so zavile, se spustile, se obrnile pred steno, ki je še pred nekaj koraki izgledala kot nadaljevanje predora, čez katerega so hodile. Poleg vsega pa so bili tudi vsi rovi vsaj za Bel enaki, in če se ne bi ena izmed plemiške dvojice spomnila v bistvu genialne ideje – da bi si označevale že prehojene predore, bi je že zdavnaj zgubile. To je blodnjak, en sam ogromen blodnjak, si je v mislih obupano rekla Belree, ko so (spet) ostro zavile v levo. Takrat je čarovnica bežno zaslišala zvok vode in smuknila na drugo stran tunela, v nasprotno smer kot njeni sopotnici. Še sama ni vedela zakaj, a intuicija ji je besno pravila, da je to pot do artefaktov in doma, najkrajša možna. Za sabo je zaslišala bližajoče korake, kar je pomenilo, da sta se Lyan in Clarissa premislili in pohiteli za njo. Prav, je pomislila čarovnica in pospešila korak, saj je, če je bila to prava pot do zaklada mislila biti prva tam. Šumenje vode in tudi vonj po soli je postajal čedalje močnejši in ni dolgo trajalo, da se je rov razširil in zvišal, kmalu pa odprl v ogromno dvorano, prekrasno na pogled, a najbrž bolj na gosto posejano z nevarnostmi kot minsko polje tik po boju. A vseeno je za trenutek postala in si ogledovala prečudovit prizor. Zelenkasta voda je oddajala čudno svetlobo, ki je starodavne skale oblivala s čudnim, a vseeno več kot fascinantnim sojem, ki bi si ga čarovnica, v kolikor bi bila tukaj sama natančno in previdno ogledala. Na nalogi pa žal ni bila v samoti in nekatere sopotnice so se bile po dosedanjih dogodkih izkazale za še bolj pohlepne od temnolase čarovnice, zato se celo ona, natančna in (ponavadi) previdna Belree ni predolgo mudila ob ogledovanju prekrasnega okolja. Očitno pa je imela dvorana več vhodov, saj so se le malo za prvo trojico v jami prikazale še Amethyst in Rhina ter tretja ženska, ki je najbrž prispela skupaj z Lyan. Saj je čarovnica vedela, da to ni bilo niti malo v skladu z običajnim načinom ravnanja med temnostranci, a vseeno je bila precej boljše volje in tudi nekoliko bolj pomirjena, ko je opazila daje tudi druga skupina prišla do dvorane. Intuicija, ki je prej čarovnico vodila do kraja, kjer se je trenutno nahajala, pa jo je sedaj zapustila in iskreno povedano se ji niti sanjalo ni kje bi bilo mogoče najti artefakte. Že je obrnila glavo, da bi si še enkrat ogledala skale, ko je s kotičkom očesa opazila nekaj zlatega, svetlikajočega se iz zelenkaste vode. Pognala se je k vodi in pokleknila na rob skale, zraven pa so se kot bliski hitro posedle še ostale ženske. Opazila je vrvi in očitno so jih tudi ostale, saj je ena izmed njih že začela vleči za njih, da so se pokazale tri skrinje. Pri vleki le-tih iz vode je Amethyst najbrž pomagala z magijo, saj so bile presenetljivo hitro že na površju, čez nekaj sekund pa na skalah, ki so predstavljale mejo med vodo in kopnim. Seveda, pohlepne temnostranke kakršne so bile, so se takoj pognale nad njih in vse bi veliko prej prišle do svojega deleža, če se ne bi začele pretepati za pravico, ki si jo je sleherna izmed njih želela; da bi sama prva odprla skrinje in si vzela čim več. Čeprav so bile ženske najrazličnejših postav in velikosti, so si bile večinoma med sabo precej izenačene in nekaj jih je, še preden bi najbolj krvoločna izmed njih posegla po orožju, umaknile, ostale pa so tudi v kratkem dojele nesmiselnost svojega početja in sklenile tiho premirje ter se lotile skrinj. Ni bil takšen hud problem zlomiti ključavnic le-tih, pač pa je spet sledilo prerivanje in ravsanje za zaklad. Sicer ni videla kaj so vzele druge, a Bel je, kakor hitro je opazila dolg, bel kristal zgrabila slednjega, ne da bi si sploh pogledala preostalo vsebino skrinje, potem pa se pognala še k drugi, kjer je dejansko še imela možnost na hitro pregledati predmete, ki so se v njej nahajali. Še najbolj jo je zanimal majhen kamen na usnjeni vrvici, ki ga je hitro potegnila iz skrinje, saj je ostanek sopotnic že navalil nanjo. Čarovnica se je zravnala in si pogladila lase ter jih hitro spela v nekakšen pol čop, pol figo in jih tako umaknila stran od rožnatih, žarečih lic. Pred levega ji je potekala sveža brazgotina, a tega čarovnica sploh ni zaznala. Šele tedaj je namreč ugotovila, kaj je pravzaprav prozoren kristal, ki ga drži v rokah. Takšna vrednost, je pomislila, a ne na denar, ki bi ji ga prinesel, pač pa moč, ki bi jo pridobila z njim. Saj ni bilo nujno mozoljastemu naročniku dejansko prinesti njegovega naročila, ničesar mu namreč niso bile dolžne, kajti niti začetnega plačila jim namreč ni dal. In ta kristal… bil je eden izmed tistih predmetov, o katerih je krožilo več zgodb kot čenč o marsikaterem trenutnem plemiču, več mitov kot o čudnih bitjih s severa in juga, ter, nazadnje, več legend kot o vsej zgodovini čarovništva, pa ne le tega; več kot o zgodovini magije vseh ras. In sedaj, ona drži enega izmed teh primerkov v rokah, tukaj, v prekrasni jami, sredi najbolj zloglasnega izmed krajev cele dežele, pod zemljo, potem, ko že tedne ni videla dnevne svetlobe. Noro, so se ji sukale misli po glavi, medtem ko je neprecenljiv artefakt že izginil med gube njenega ogrinjala s kapuco, ki je sicer že videlo boljše čase, a je bilo vsaj toplo, kar je bila pod zemljo velika prednost. Drugi predmet, ki se ga je prisvojila je bil tanek in zlizan kamen temno sive barve v katerega je bila izvrtana luknjica, skoznjo pa je potekala tanka usnjena vrvica. Med ogledovanjem amuleta je zagledala majhne, komaj še berljive črke, s katerimi je bila zapisana njej tako znana in ljuba beseda- parma, ščit. Prikimala je in si obesek, katerega značilnosti še zdaleč ni poznala tako kot bi jih morala, obesila okoli vratu ter se razgledala naokoli. Sopotnice, z izjemo Amethyst so se še vedno ravsale za plen, slednja pa jih je opazovala. Ali pač? Čarovničino telo je bilo namreč negibno kot kip, oči pa zaprte. Vonj, ki je vel od nje pa je dokazoval, da so Belini sumi potrjeni. Thyso je namreč dajal maček, ne maček, pravi tiger, skoraj tako realen kot Shen, ki je Belree sledil kot kosmata senca, ko se je slednja napotila prehodit kratko razdaljo do Amethyst. Ne da bi sploh razmišljala o morebitnih posledicah svojega dejanja je Bel stopila na prste in položila dlan na čarovničino čelo ter pri tem zamrmrala nekaj besed. »Bolje?« je tiho vprašala in se namuznila, potem pa je njen glas spet postal resen in iskrica je iz njega izginila. »Bomo odšle,« je zamrmrala, »od tod?«

_________________



Moč: 2
Spretnost: 3
Hitrost: 2
Inteligenca: 2
Spomin: 1
Motivacija:  o
Zbranost: 2
Iznajdljivost: o
ORMV: 2



Truth seeker. Wanna be free? Fight for freedom!






Nazadnje urejal/a Belree Ned 13 Jan 2013 - 21:04; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh Go down
Amethyst
Čarovnica
Čarovnica
avatar

Female Prispevkov : 4421
Starost : 23
Lokacija : Behind your back.
Geslo : Manipulate me, if you can!
Registracija : 28/06/2008

Statistika
Status: Ropar
Denar: 37.421

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Otok Sumatol   Sob 12 Jan 2013 - 21:50

Amethyst je dokaj apatično opazovala dogajanje. Glavobol je bil precej hud in ji je ubil vso voljo za se osvoboditi ali razmišljati. Prvič po zelo dolgem času se je za svojo rešitev nanašala na nekoga drugega, pričakovala je namreč da se bo Rhina česa domislila, a je pomoč prišla iz čisto druge strani. Odzvala se je Clarissinemu namigu, se pognala po orožju takoj ko je bila osvobojena in zavzela napadalno pozo, ki pa se je izkazalo, da je popolnoma nepotrebna. Srečanje polsester je sicer bilo presenetljivo, a na Thyso ni naredilo velikega vtisa, bilaje le srečna da do spopada ne bo prišlo. Razdelile so se na dve skupini in začele iskati rove n predore, ki bi jih lahko pripeljali do česa koristnega. Amethyst se je sicer zelo zdelo da bi lahko raziskovanje prestavile za en dan a ni rekla nič. Sledila je svojima sodrugima, si mimogrede prisvojila nazaj svojo ljubezen, kot nalašč za davljenje, tanko verigo. Pasivno je sledila svojima pustolovkama in se ubadala s pomilovanjem same sebe - še ena stvar, ki je ni pogosto počela. Pijančevanje spremeni človeka, je samopomilovalno pomislila in razmišljala kako lepo bi se bilo zlekniti na svojo bolj ali manj mehko posteljo v Min-Rimmonu. Temina predorov ji vsekakor ni pripomogla k Thysinemu neobstoječemu optimizmu, a je po drugi strani bila pomirjujoča, za oči veliko boljša kot slepeča svetloba sonca na plaži.

Po dolgotrajnem prebijanju po zadušljivih tunelih se je Thysi zdelo, da je zrak nekoliko boljši. In res po par korakih se je tunel začel širiti in se je razširil v z vodo napolnjeno jamo. Amethyst se je z zanimanjem razgledala in na drugi strani jame presenečeno pazila druge tri sopotnice. Naenkrat so se istočasno pognale v prelepo zeleno vodo in Thysa je potrebovala trenutek ali dva da je doumela kaj se dogaja. Kmalu je tudi sama opazila lesket v vodi in se pognala za sopotnicami. Srečna je bila, da so bile skrinje težke, saj ji njen zapoznel skok v vodo ni škodoval. Tako so s skupnimi močmi privlekle skrinje na suho in jih prav kmalu tudi odpahnile. Večina pustolovk se je pognala proti prvi skrinji, zato je Thysa izbrala manj okupirano in tako imela tudi več časa, da si ogleda predmete, preden bi ji katera kaj sunila izpred nosu. Ni imela dovolj časa, da bi prebrala zvitek, a se je vseeno odločila zanj. Menila je namreč, da je se da na starodavnih zvitkih najti marsikaj vrednejšega od samih predmetov. Dekleta so se pognala k Thysini skrinji sama pa se je po drugi in upala da je karkoli ostalo. Ni bilo še izropano in hkrati je pograbila še drugi zvitek in glineno ploščico. Hitro je ugotovila da je brati ne zna, a so jo nenavadne rune vseeno pritegnile, hotela je pogledati še zavitek in shraniti oboje, ko ji je ena izmed sopotnic povlekla zvitek iz roke. Amethyst bi se običajno upirala in na vsak način dobila zavitek nazaj, a je glavobol opravil svoje in je raje urno pospravila ploščico v enega izmed prenekaterih notranjih žepov njenega plašča. Zdaj ko je del plena dobila si je samo čim prej želela zapustiti otok in se spraviti nekam kjer je udobno in varno.
Nazaj na vrh Go down
Lyan
Čarovnica
Čarovnica
avatar

Female Prispevkov : 1084
Starost : 20
Lokacija : S pivom v roki, kje pa!
Geslo : Torture is just one of my little guilty pleasures...
Registracija : 19/02/2009

Statistika
Status: Morilka
Denar: 16.120

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Otok Sumatol   Ned 13 Jan 2013 - 22:49

Clarissa je bila res zadnja oseba, ki se jo je nadejala srečati na Sumatolu. Ko je polsestro srečno stiskala v objemu, ji je na obrazu igral redek pristen nasmeh, ki ni bil posledica trpljenja nekega sočloveka. Bila je iskreno vesela, da je po tolikšnem času ponovno srečala svojo nekdanjo zaupnico, partnerko v kriminalu in pivsko tovarišico, s katero sta se oddaljili, ko je vsaka začela svoj strmi vzpon po hierarhični lestvici, razlika v domačih mestih pa je med njima naredila veliko razpoko. Toda v tem trenutku se je zdelo, kot da bi minilo le nekaj dni, odkar je nazadnje videla temnolasko. Clar, ki je imela ob njunem zadnjem snidenju na obrazu še sledi dekliške nedolžnosti, se je v teh nekaj letih dokončno razcvetela v čudovito mlado žensko in ob misli na to, da je njena mlajša sestrica popolnoma odrasla, je Lyan kotičke ustnic povleklo še malo višje.
Med tem, ko si je temnolaska ob njej vzela čas, da jo predstavi svojim sopotnicam in razloži njun odnos, čarovnici ni ušlo, da je dekle, ki se ji je prej tako napadalno postavilo naproti, izginilo v globine bližnjega predora. Clarisso je poslušala samo napol, oči pa je imela stalno osredotočene na temni vhod. Neznanka ji ni bila preveč všeč, poleg tega je bila več kot očitno kar precej dobro izurjena čarovnica in čeprav so potovale skupaj, je bila družba konec koncev le sestavljena iz deklet na temni strani. Nož v hrbet si lahko pričakoval v vsakem trenutku in nezavedno je svetlolaska tudi oprijem okoli svojega lastnega bodala kar krepko stisnila.
Tudi Lyssa je bila na preži, saj je očitno zavohala nevarnost in z rahlo usločenim hrbtom je tiho renčala v smeri predora. Le čez nekaj trenutkov je postalo tudi jasno zakaj. Temnolaska, ki je nekaj minut nazaj brez besed zapustila skupino, se je vrnila, vendar ne sama. Ob njenem boku je stopal mlad tiger, katerega vsak korak je srebrna volkulja pozorno spremljala, ko so sprejele skupno odločitev, da se razdelijo in poizkusijo poiskati artefakte, zaradi katerih je mala odpravica očitno sploh prišla na coprniški otok.

Že dolgo se ni več zavedala, koliko časa so vse tri blodile po zakletem labirintu rovov, vendar pa ji je bilo še kako jasno, da so prišle na konec svoje poti. Pred očmi se jim je ozki temni predor razprl v ogromno dvorano, na katere sredini je pljuskala voda. V tej vodi pa… Dekleta so se istočasno pognala proti kotanji, v dejanjih združena, da bi prišla do nagrade, vendar v mislih vsaka že sestavljajoč najboljši način, da bi obdržala kar največji delež plena. Tudi tri temnolaske, ki so se od njih ločile v jami z ognjem, so svojo pot našle do velike dvorane, saj so se prikazale na drugi strani in se proti vodi pognale z enako zavzetostjo kot tiste, ki so iz globin že vlekle dve težki skrinji.
In ni trajalo dolgo, da sta se omenjena zaboja znašla na suhem. Od časa zdelani ključavnici sta se vdali brez truda in razkrili zaklade v notranjosti. Poleg tega, da sta bili obe skrinji do roba polni – sicer dodobra zlizanih – zlatnikov, so v obeh ležali tudi nadvse zanimivi predmeti. V oči ji je nemudoma padel bledorumen kristal, vendar ga je hitrejša roka sopotnice že izmaknila, zato si je Lyan hitro prilastila naslednjo stvar, ki ji je prišla pod prste; preprost amulet okrašen s tanko školjko. Verižico je potegnila čez glavo in si izborila prostor še ob drugi skrinji, ki je bila polna manjših artefaktov, vendar pa so tej kaj hitro izginjali. Na zlatnikih je ležalo samo še nekaj drobnarij, med katerimi je pograbila manjši kos usnja. Nekaj je že moralo biti na njem, če je preživelo stoletja, zaprto v leseni skrinji.
Ni izgubljala časa s podrobnostmi in je hitro, preden bi plena zmanjkalo, roke zakopala kolikor je le šlo globoko, potem pa iz skrinje potegnila cel kup zlatnikov, ki jih je stresla v gubo svojega krila in stisnila k sebi. V takem ali vsaj zelo podobni variaciji njenega položaja so bila tudi ostala dekleta; svoj plen so posesivno tiščale ob telo, medtem ko so med njimi švigali pogledi, ki niso puščali nobenih dvomov: plen, ki si so ga uspele priboriti je bil samo njihov.
Prav nobena ni imela želje, da bi pod zemljo ostala dlje, kot je bilo nujno potrebno. Sedaj popolnoma brez prerivanja so se ena za drugo uredile, pospravile pridobljeni dobiček in se napotile proti rovom, da bi našle svojo pot ven. Sledile so oznakam, ki sta jih s Clar predhodno naredili na vlažnih stenah in s slednjo je svetlolaska sedaj ujela korak. »Kaj si si pa ti nagrebla, sestrica?«
Nazaj na vrh Go down
Aestiva
Čarovnica
Čarovnica
avatar

Female Prispevkov : 255
Starost : 19
Lokacija : Z ritjo na radjatorju <3
Geslo : I like you. I'll kill you last.
Registracija : 28/06/2011

Statistika
Status: Zmikavt
Denar: 13.150

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Otok Sumatol   Pon 14 Jan 2013 - 17:08

Zakaj bi čakala, da si vse nagrabi ona. Si je mislila hladokrvna čarovnica in se zato napolila v smer, ki si jo je izbrala svetlolaska pred njo. S seboj je vzela tisto malo lastnine, ki jo je imela in zažvižgala krokarju, ki ji je zvesto sledil. Z enim od lažjih urokov je neslišno premikala rastlinje in se s previdnim korakom napotila po poteh, ki jih je razprla magija. Ni bilo dolgo, ko so ji iz čela začele polzeti debele kaplje potu. Njen krokar je omagal že pred časom in je sedaj nestrpno sopihal na njenem ramenu, ki je začelo postajati sila težko. Kako težko si je želela počitka, skoraj tako močno kot se je zavedala, da zanj ni časa.
Po težkih korakih hoje, bog ve koliko časa je hodila, se je znašla pred dolgimi predori. Prepričana je bila, da je tu vstopila njena kompanjonka, saj drugih poti ni bilo. Takoj, ko si je razsvetlila pot je vstopila v neznano temo zakletih predorov.
Po boju proti temi zakletih rovov je končno prispela do velike sobane, kjer je odhajalo veliko več ljudi kot je pričakovala. Očitno prepozna je stekla do njej najbljižne skrinje in iz nje pograbila stvar, ki je od preostalih stvari izgledala najbolje. To je bila neka čudna črna lesketajoča posodica. Iz druge je pograbila prvo stvar, ki ji je prišla pod roke, to je bila presenetljivo dobro ohranjena lesena žlica.
S plenom je obrnila hrbet skoraj praznim skrinjam.

((malo kratko in pozno ampak upejmo, da bo... mal sm se zgubila v zgodbi Very Happy ))
Nazaj na vrh Go down
Amethyst
Čarovnica
Čarovnica
avatar

Female Prispevkov : 4421
Starost : 23
Lokacija : Behind your back.
Geslo : Manipulate me, if you can!
Registracija : 28/06/2008

Statistika
Status: Ropar
Denar: 37.421

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Otok Sumatol   Sob 19 Jan 2013 - 10:16

Amethyst se je utrujeno naslonila na steno, ko so preostala dekleta še brskala po skrinjah. Sama je bila zadovoljna s predmetoma, pa tudi precej zlatnikov si je uspela nagrabiti, zato je stala bolj obstrani in z zaprtimi oči počivala. Zgubila se je v vrtincu misli in glavobola, zato ni posvečala nikakršne pozornosti sopotnicam, kar je ugotovila šele, ko je na svojem čelu začutila toplo Belreejino dlan, ki jo je tako presenetila, da je sunkovito odprla oči in se izgubila v zelenini Belreejinih. Za trenutek je opazovala Belin obraz, kako se je spremenil iz namuznjenega v resnega in ker sta stali tako skupaj je uspela ujeti vsako smejalno gubico, ki se je zravnala, ko se je čarovničin obraz sprostil. Thysa je na vprašanje odgovorila s kimanjem in lahnim dotikom sopotničine roke, ki je služil kot zahvala, saj je glavobol skoraj popolnoma izginil. Je pa ostala izčrpanost, zato si je Thysa še vedmo želela zapustiti prizorišče. "Da, prej kot odrinemo bolje bo," je odgovorila Belree, si vzela še nekaj trenutkov da je vpila lepoto jame, se zasukala na petah in vzela pot pod noge. Vračali so se po poti druge skupine, zato je Amethyst spustila Clar in Lyan naprej, saj sta poznali pot in se je lahko po njiju orientirala, v primeru kakšnih lukenj, grbih in podobnih nevšečnosti. Hitro so napredovale, saj so sopotnice poznale pot, pa tudi Amethystin korak je bil zaradi boljšega počutja in želje po domačem mestu bolj poskočen. Po izstopu iz rovov jih je čakal še kratek sprehod skozi gozd, ki pa je bil tudi lažji zaradi že pregazenih poti. Prišle so na plažo kjer je bilo veliko topleje kakor v gozdu ali rovih, ki so ohranjali konstantno temperaturo, in to je Amethyst godilo. Pretegnila se je kakor mačka, na vroči strehi in uživaško zaprla oči ter zazehala. Ko so ble vse zbrane na plaži s se vkrcale na tiste čolne s katerimi so prišle ter odplule do njihove izposojene jadrnice.
Nazaj na vrh Go down
Belree
Moderator
Moderator
avatar

Female Prispevkov : 2622
Starost : 20
Lokacija : Lossernach
Geslo : If you speak not, you cannot speak evil.
Registracija : 27/12/2010

Statistika
Status: Morilka
Denar: 40.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Otok Sumatol   Ned 20 Jan 2013 - 20:36

Zrla je v čarovničine oči, ki so se sunkovito razprle, vsaj na začetku prestrašeno. A za čuda se je po nekaj sekundah vanje že naselil nek mir, ki je pomenil, vsaj po Belino, da je njen zdravilni urok ni motil, pa tudi da je uspel. Ob Amethystinih besedah je prikimala, saj je imela na temo povedati preveč besed, ki bi se hitro razvile v dolgočasen monolog, česar pa nikakor ni želela. Kljub začetnemu navdušenju nad nalogo na tem starodavnem otoku, s katerega so prihajale njene korenine je po številnih urah, ki jih je prebila na njem, že težko čakala povratek na celino, saj je tam vsaj približno vedela, kaj jo čaka - nož na vrat, puščica skozi rebra, teh reči se je znala ubraniti, a tukaj, na Sumantolu je stalno imela občutek, da na njih čaka in se jim potuhnjeno smeji nekaj zahrbtnega, do konca sprevrženega. Opazila je, da sta plemiški polsestri že nagrabili svoj plen in se odpravljali iz jame, ker pa sta najboljše poznali pot, se jima je Bel odločila slediti in si tako olajšati iskanje poti na prosto. Še vedno brez besed je glavo obrnila proti čarovnici in ji z njo pomignila proti izhodu iz prekrasnega prostora, v katerem so se nahajale. V tej gesti je bilo prikazano neizgovorjeno povabilo in temnolaska je opazila, da je Amethyst dojela, kaj je želela. Počasi, brez posebne naglice sta se začeli premikati nazaj proti rovom, ki so jih prej pridno označile s smerokazi, ki so kazali pot na prosto ter se medtem tiho pogovarjali o povsem nepomembnih stvareh, le da tiho mrmranje ne bi zamrlo v zlovešči tišini, ki jih je obdajala na poti do nagrade. Spet je izgubila občutek za čas, ki so ga izgubile med hojo iz starih tunelov, zato je bila precej presenečena, ko so prišle do lopute, skozi katero so prišle. Le, da se ji tokrat minute niso vlekle v neskončnost in se ji zdele kot ure, ravno nasprotno – minile so hitro, zavite v pogovor Thyso. Čez loputo so splezale hitro, zadnji izmed njih je bil njen Shen in le-ta se je za njimi zaprla s oglašujočim treskom, ki je povzročil, da jo z bližnjih dreves poletele ptice. Bel je bila presenečena nad hladom, ki je vel po okolici, saj je bilo ob njihovem prihodu na otok še prav nesramno vroče, sedaj pa bolj mrzlo, kot ji je bilo po godu. Tesneje se je zavila v sivo ogrinjalo in se nastavila tistim nekaj žarkom, ki jim jih je poslalo sonce. A ni imela časa, da bi kaj dlje uživala v njih, saj so se njene sopotnice že odpravljale proti gozdu, in če ni hotela ostati sama, jim je morala slediti. Ker se nikakor ni navduševala nad samoto, vsaj ne tukaj je pohitela in sledila ostalim skozi gozd, ki je bil zaradi njihovih gazi precej bolj prehoden kot prvič, ko so ga prečkale. Precej hitro so se že znašle na plaži, kar je navdušilo čarovnico, ki se je zdaj lahko vsaj malo ogrela, saj so jo tukaj našli številni žarki. Ravno, ko se je sama pri sebi zahvaljevala soncu, so prišle do čolnička, s katerim so priplule do otoka, so se vanj vkrcale s precej težavami, saj so pri tem pazile, da se niso dotaknile vode – nobena izmed njih namreč še ni pozabila Alynn in bitja, ki je prebivalo v globinah morja in najbrž stražilo nekaj, morda prav to, kar so temnostranke pravkar poskušale odnesti z otoka. Prav nobena izmed njih se ni veselila ponovnega srečanja z bitjem, zato so se trudile, da bi povzročile čim manj glasov, pa tudi valovanja vode. Pri plovbi so si pomagale z magijo in ni trajalo dolgo, da so prispele do njihove najete jadrnice. Brez srečanja z vsiljivci.

_________________



Moč: 2
Spretnost: 3
Hitrost: 2
Inteligenca: 2
Spomin: 1
Motivacija:  o
Zbranost: 2
Iznajdljivost: o
ORMV: 2



Truth seeker. Wanna be free? Fight for freedom!




Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Otok Sumatol   

Nazaj na vrh Go down
 
Otok Sumatol
Nazaj na vrh 
Stran 2 od 2Pojdi na stran : Previous  1, 2

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Forest :: Mesta vseh ras :: Podeželje-
Pojdi na: