Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let :)
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 Nicotania

Go down 
AvtorSporočilo
Leassi
Admin
Admin
avatar

Female Prispevkov : 8330
Starost : 22
Lokacija : Lossarnach
Geslo : .•° No Mercy °•.
Registracija : 22/06/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 116.620

ObjavljaNaslov sporočila: Nicotania   Pet 26 Sep 2008 - 15:41

Najdaljša reka v deželi Forest. Iz jezera Falay blizu gore Anole izvirata dve Nicotanii: Ena se pridruži Lithladu in Wellinghalu ter teče naprej kot Lithlad, druga pa teče skozi Lossarnach, nato ob cesti proti Beleriandu in se malo stran od njega izliva v morje.

_________________
¤~°~¤
"Veruj v svoje verige, a zastraži ujetnika."
~¤~°~¤~
Moč: 1
Spretnost: 2
Hitrost: 2
Inteligenca: 2
Spomin: 1
Motivacija: 1
Zbranost: 2
Iznajdljivost: 1
ORMV: 1
°~¤~°~¤~°

°~¤~°~¤~°
Nazaj na vrh Go down
http://forest-way.heavenforum.com
Belree
Moderator
Moderator
avatar

Female Prispevkov : 2622
Starost : 20
Lokacija : Lossernach
Geslo : If you speak not, you cannot speak evil.
Registracija : 27/12/2010

Statistika
Status: Morilka
Denar: 40.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Nicotania   Čet 12 Maj 2011 - 19:58

Belree je že nekaj časa sledila toku Nicotanie in čeprav je bilo to početje precej nesmiselno, temnolaska še ni imela namena odnehati. Na pot se je odpravila le zaradi želje po miru in tišini, saj je bilo zaradi temnostranske zmage v nekaterih delih Belerianda skoraj nevzdržno. Vsaj za tiste, ki so imeli radi tišnino in mir. V resnici Bel ni bila vedno velika ljubiteljica tega dvojega; včasih je bila v gostilnah prav ona tista, ki se je najglasneje drla in največ pela. A v zadnjem času je na njeno cesto zašlo preveč pijanih oseb, da bi še ostala tam. Vsaj za nekaj časa se je odločila umakniti. Ko se je sonce začelo spuščati za obzorje se je Belree ustavila in natančno pregledala nekaj prvih vrst dreves, nato pa nešla drevo, na katerem je lovila ravnotežje zapuščena, propadajoča, stara in predvsem prazna hišica na drevesu. Bel se je rahlo nasmehnila, saj je vedela, da je našla streho nad glavo za eno noč. Če se ne bo le-te sesula name, je pomislila in se z vražijim nasmeškom, ki pri njej ni nikoli obetal ničesar dobrega, zazrla navzgor. Hišica je bila zelo visko na drevesu, zato ni bilo niti slučajno možno, da bi po deblu splezala do nje. Lestve ni njikjer, je pomislila temnolaska in na tiho preklela viline, ki so imeli bivališča zgrajena na višini dvajsetih metrov. Uporaba tako močne magije bi me preveč izčrpala, zato ta možnost odpade, se je odločila Belree in skomignila z rameni. Rajši še eno noč spim v zasilnem bivaku, kot pa da si pri plezanju zlomim vrat, je še pomislila preden je iz torbe vzela že prazno čutaro vode in se odpravila proti reki. Če se je pogovora s starcem, ki se je zgodil pred leti spomnila dovolj dobro, bi morala jutri že priti do sotočja rek. Potem se bo morala odločiti, kam naj gre potem. Naj se vrne v Beleriand, ali naj gre do škratjih mest in njihovega podeželja? Naj prepotuje del gozda Arw? Vsa ta vprašanja so se temnolaski podila po mislih, ko je iz reke zajela vodo in jo hlastno spila. Čeprav je bila ledena, se Belree za hlad, ki se ji je razlezel po telesu sploh ni zmenila. Namesto tega si je dobro ogledala pokrajino, po kateri je potovala. Nekatere podobe so bile enake kot po večini Foresta. Čedalje redkejše zaplate topečega snega, med njimi pa se na površje vztrajno prebija trava in prve cvetlice. A drugače kot v drugih krajih, ki jih je poznala so tukaj rasla le redka drevesa. Ko se je napila, je temnolaska čutaro še enkrat do konca napolnila, nato pa se je ulegla na eno izmed prvih zaplat trave, ki so naznanjale, da se pomlad prebuja. Ne bo še takoj prišla, a do konca najhladnejše in najdaljše zime ni več dolgo. Temnolaska se je tako zatopila v svoje misli. Glavo je skoraj podzavestno obrnila proti zahajujočemu soncu. Odtenki, ki so se prelivali od breskvove do krvave barve so Belree očarali. Spomnila se je številnih dni, ko je sedela na obzidju in opazovala sončne zahode. Sicer je bil lep tudi tukaj, ampak v Beleriandu je bil še veliko lepši. Sonce se je lesketlo v morju, nebo pred njo je bilo rdeče in oranžno, tisto za njo pa v žametnih, modrih odtenkih. Spomine je obujala tako dolgo in globoko, da je skoraj preslišala korake, ki so se ji bližali. Otrpnila je, nato pa hitro pograbila torbo in čutaro, ki jo je mimogrede vrgla vanjo in se kar se da tiho odplazila proti enemu izmed nižjih dreves, ki pa so imela dovolj debele veje, da bi za nekaj minut zadržale njeno težo. Vse bi šlo po načrtu, če ne bi pozabila, da drevesa še nimajo listov. Če pa bi se le stisnila h goli veji, pa bi bila njena krinka pribilžno tako učintkovita, če bi si v škratjem mestu pričarala brado in rekla, da je pač malo višje rasti. Tako je brez načrta, nezaščitena in brez orožja le stala v enemu izmed kupčkov snega in čakala na prišleka, za katerega je upala, da bo milostljiv. Če je svetlostranec bi mogoče nasedel, si je mislila, temnostranci pa bi me v večini primerov takoj ubili, čeprav sva na isti strani. Med paničnim in brezpredmetnim razmišljanjem o pobegu pa so koraki postali glasnejši in veliko prekmalu je pred Belree stal škrat. O tej rasi temnostranka ni vedela veliko, le to da so nepopustljivi in nezaupljivi. Čestitke, Bel, si je mislila, tole življenje ti je pa uspelo hitro končati. Nato je po nenadnem vzgibu javknila:"Prosim. Nič ne bom naredila." V znak predaje je nad glavo dvignila roke in se v prišleka zazrla proseče, preštrašeno in povsem svetlostransko. Ampak, če se izvlečem je vredno, si je mislila in čakala na prišlekovo odločitev o njeni usodi.

_________________



Moč: 2
Spretnost: 3
Hitrost: 2
Inteligenca: 2
Spomin: 1
Motivacija:  o
Zbranost: 2
Iznajdljivost: o
ORMV: 2



Truth seeker. Wanna be free? Fight for freedom!




Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 24
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Nicotania   Pet 13 Maj 2011 - 13:12

"Hej, haj, ho, naprej sedaj gremo!" se je glasno drlo neko bitje, da je močan glas odmeval skozi pokrajino. Očitno oseba še ni slišala za tiho potovanje, ki je tvojo prisotnost skrilo pred morebitnimi nepridipravi kajti vsakdo, ki ni bil ali gluh ali pa čarovnik, bi najverjetneje popotnika zaznal že od daleč. No, morda pa je avanturist to počel načrtno kajti že od nekdaj je bilo znano, da so bili škrati med drugim tudi glasni razgrajači, ki se niso pustili utišati. Da, prav ste prebrali. Škrati. Čeravno je namreč njihovo število od zadnje velike vojne med svetlo in temno stranjo močno upadlo, pa je nekaterim vseeno uspelo preživeti. In eden izmed njih je bil tudi Tronir, ki je sedaj glasno korakal z veliko sekiro čez ramo, ščitom na hrbtu in v težkem oklepu na sebi proti severu, deželi mraza.
Nič ki kazalo, da je mala postava kaj utrujena. Sem ter tja so roke samo segle proti mehu in ga kar med pomikanjem naprej ponesle proti ustnicam. Tedaj se je po grlu spustila prijetno osvežujoča, hladna pijača, narejena iz kruha, ki teče. Oziroma po domače, piva. Še en požirek in spet je bil malo bojevnik pripravljen na nadaljnje prepreke, ki bi mu jih življenje vrglo pod noge. Nenadoma je prepevanje kdo ve katere pivske pesmi poniknilo. Napredovanje se je zaustavilo in čutila naostrila. Potok! je spreletelo skozi Tronirjeve misli, ki se je kaj hitro odločil za manjši ovinek. Več kot prilegla bi se mu namreč kopel. Ni minilo dolgo, ko je pred seboj res ugledal kristalno čisto za življenje najpomembnejšo tekočino (če izvzamemo pivo seveda). Kojci je bil oklep na tleh, družbo pa mu je delala še sekira s ščitom. Zaradi pravila, ki se nahaja v temi Pravila, Osnovna pravila foruma, pod Na forumu je prepovedano, 2. točka in se glasi Pornografija, se ne bom spuščal v natančnejše opisovanje umivanja. Hvala za razumevanje.
Po osvežilni kopeli v ne pretirano topli vodi, ki je bila sicer za predstavnika severnjakov povsem zadostne temperature, si je škrat ponovno nadel svojo polno bojno opremo z vsemi pripadajočimi pripomočki za vojskovanje. "Pri moji bradi, to pa je bilo v užitek." je bolj sebi kakor koli drugemu spregovoril Kovač. Toda dovolj je bilo posedanja, ki bi se ga najverjetneje polotil marsikdo. Tronir se je namreč raje podal naprej ob reki sedaj, ko so zadnji sončni žarki še nudili dovolj svetlobe za popotovanje. Vendar pa je malo postavo že za prvim ovinkom čakalo presenečenje. Ravno se je namreč prikazal izza nekega grma, z ustjem meha v ustih in zlatorumeno tekočino v grlu, ko se je pred njegovim očmi pojavilo tujo bitje. Ni šlo za žival, ki bi jo morebiti ravno zalotil pri kdo ve čem. Ne, šlo je za človeka. Oziroma človečkinjo, žensko, kakorkoli pač že. Rjavolaska rahlo kodrastih las, ki so ji segali skorajda do bokov, je izgledala povsem prestrašeno tamkaj sredi ničesar. Nasproti pa je škrat še zmeraj držal ustnik med zobmi. Iznenada se je čelo premaknilo, da so se na pobriti glavi napravile gube. Roka, ki je držala imetje za premagovanje težavah z žejo, se je spustila. Goste obrvi so se skorajda dotaknile in prosta dlan je segle proti bradi ter zarila skoznjo. Globok glas se je zaslišal, pravo nasprotje tihega in milega javkajočega 'Prosim. Nič ne bom naredila.', ko so oči še zmeraj jezno pogledovale naokrog. "Presneto in šestkrat prekleto! Zmanjkalo je piva!" Jezno bi Tronir najraje zalučal meh ob tla, če ga ne bi vendarle rabil še za kasneje. Tako ga je raje pospravil na varno in s prstom nič kaj prijazno požugal proti neznanki. "In kdo pri moji bradi si ti? Tukaj ne potuje vendar nihče!"
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 24
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Nicotania   Pet 20 Maj 2011 - 20:03

"Ah, pusti in pozabi." je z dlanjo zamahnil po zraku kakor, da bi odganjal nadležne muhe, ki bi se morebiti hotele narediti letovišče v njegovi bradi. Deklina se mu tamkaj, vsaj prestrašena in osamljena, ni zdela niti malo napadalna. Razen seveda, če je imela steklino ter gromozansko igralsko sposobnost in bi ga popadla takoj, ko bi ji obrnil hrbet. Toda življenje brez tveganja bi bilo nezanimivo. Brez nadaljnjega zanimanja se je tako Tronir obrnil in odpravil nazaj proti hladnemu potoku. Sluh je nenehno oprezal za morebitnim izdajalskim zvokom, ki bi malega moža opozoril pred zahrbtnim napadom neznanke. Toda le-tega ni dočakal niti, ko je prispel do valovite vode. Z dlanjo je segel proti tekočini in si osvežil obraz. Potopil je meh v vodo ter opazoval, kako so uhajajoči mehurčki zraka počasi priplavali na površje. Treba je znati uživati v majhni stvareh. Kaj kmalu so bile zaloge osvežene in na hitro je možicelj pognal po grlu še nekaj življenjske tekočine. Čeravno nad nadomeščanjem piva z vodo ni bil ravno najbolj zadovoljen je vseeno raje vzel to kakor pa, da bi moral umreti od žeje. S pogledom je samo na hitro ošvrknil žensko, preden se je zrinil po poti zraven nje in odkorakal naprej. Hotel je namreč ujeti še zadnje žarke sončne svetlobe, preden bi se utaboril. In zraven neznanke se vsekakor ni želel.

Naravnega vira razsvetljave je pričelo kaj hitro zmanjkovati, da se je moral škrat sprijazniti z napredkom. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi obtičal v popolni temi ter še kam zataval. Tako je usmeril korak proti sedaj tihi vodi, ki se je za razliko od predela višje že umirila. Ne preblizu, a ne predaleč, je pričel nabirati kamne in jih nositi na izbrano mesto. Kmalu je bil narejen nekakšen kamniti krog, ki pa je imel na sredini prazen prostor. Leseno gorivo je vojščak dobil kar na tleh, saj so med hudo zime počile mnoge veje ter so sedaj posušene čakal na tleh, da zgnijejo. Bodo vsaj za kaj koristne. Za začetek je naredil samo majhen kupček, saj se je več lesa odločil poiskati kasneje, ko bo že imel vir toplote in s tem svetlobo. Sedaj, ko je imel pripravljeno osnovo, je na plan potegnil pripomočke za netenje ognja. Snel je rokavice in si na prve členke desne roke nataknil nekakšen ovalni obroček iz jekla. Kresilni kamen je prijel z levico in nastavil proti kresilu najbolj oster rob, ki ga je lahko videl. Z gladko stranico kresilnega jekla je nato na hitro podrsal od zgoraj navzdol po ostrem robu kamna. Ni bilo iskre, temveč tihe besede, ki so spremljale prvi neuspeh. "Mirno kri, redko uspe v prvo." Spet se je zaslišal zvok udarca in spet ni bilo dovolj iskric. Znova in znova, dokler ga že ni bolelo vse telo, je tolkel, toda ni odnehal. In potrpežljivost se je sčasoma obrestovala, kajti v pripravljeni košček pooglenele tkanine se je ujelo nekaj isker. Sprva majhen plamenček, nato pa vedno večji plamen je zaplapolal in pričel igro sivih mračnih senc. Vendar to ni zmotilo škrata, ki se mu je od srca odvalil gromozanski kamen. "Končno." Pokleknil je pred ognjem in začutil vročino, ki ga je božala po obrazu. Jeziki so divje mahali sem ter tja, ko je Tronir izrekal zahvalo škratjemu bogu ognja. Ko je bila ta malenkost opravljena se je pričel razgledovati po dodatnem gorivu, ki bi obdržal težko pridobljeno iskro pri življenju kar se da dolgo.
Kar nekaj časa je tako še minilo, preden je mali mož končno utonil v nekajurni, a nadvse potrebni spanec. Ni vedel, kaj mu bo prinesel novi in ali ga bo sploh dočakal, toda vseeno je zaspal z nasmeškom na obrazu. Kajti čeravno je bila tedaj svetla stran v zelo slabem položaju je dobro vedel, da po vsaki temi ponovno napoči nov dan. Da se je za to vredno boriti dalje, kajti svetloba prej ali slej prežene temo.
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 24
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Nicotania   Sob 21 Maj 2011 - 8:50

Sunkovito je razprl veke. Počutil se je tako lahkega, kakor peresce, ki ga veter nosi naokoli. Ko pa se je zazrl naokoli je presenečeno ugotovil, da resnično plava po zraku. V daljavi je lahko uzrl gorovja ter neko goro nedaleč stran. Vrhovi so bili zaviti v oblake, da nisi povsem natančno mogel ugotoviti prave višine. Sinje jasno nebo je izgledalo kakor gromozanska količina vode na nebesnemu svodu po katerem je potovalo razigrano Sonce. Občutek, da je v resnici v nekakšnem podvodnem svetu, je bil še kako zelo pristen. Ko pa se je s pogledom zazrl navzdol je lahko zapazil med drevesi, ob majhnem potočku neznano postavo. Na ognjišču ni več gorel ogenj temveč je samo še nekaj iskric poskušala preskočiti previsoko kamnito ogrado. Ko je sprva negotovo, nato pa pogumneje zamahnil z rokami se je telo premaknilo bližje. Presenečeno je razprl oči, ko je v osebi prepoznal samega sebe. "Sanjam!" Ob ugotoviti se je glasno nasmejal in poprijel za trebuh. Kakor žoga se je pričel med smehom vrteti v krogih, da kmalu ni več vedel, kaj je zgoraj in kaj spodaj. Ko se mu je končno uspelo umiriti se je zazrl naprej, proti prihodnosti in še dalje. Videl je popotovanje, ki ga je še čakalo čeravno ni moral razbrati, ali to koga srečal in ali mu bo kdaj grozila življenjska nevarnost. Vse, kar je lahko razbral je bilo to, da mora proti severu, proti mrazu in domovanju njegove rase.
Ni vedel, koliko časa je to opazoval saj čas v tem dimenziji ni imel pomena. Minute so se lahko zdele kakor večnost in ura je lahko minila kakor sekunda. Iznenada pa je radost in vsesplošno lepoto zakril velik črn oblak, ki je napadel ognjenega vladarja neba. Strašna bitka se je vnela, strele so švigale sem ter tja in kriki umirajočih so se slišali. Toda zmagalo je zlo, ki je ponazarjalo temo prepreko svetlobi. Veselje je izginilo z škratovega obraza. Nenadoma se je počutil utesnjenega, tako osamljenega. Nič več ni jadral kakor ptica po nebu temveč se je potil na tleh, ko ga je korak vodil skozi kamnito sovražno pokrajino. Preznojena glava se je dvignila in tedaj je skozi temo posijal en sam samcat žarek upanja. Glas, mil kol žuborenje kraljevih ptic a obenem močan zvok udarjajočega kladiva ob nakovalo je zaslišal mali mož. "Tronir, Tronir. Pridi na sever, kjer si doma in naučil te bom potrebno. Ti boš tisti, ki bo pregnal temo in prinesel deželi novega upanja, nove luči, nove svetlobe." Nenadoma je vse potihnilo in škrata je objela tema ter ga zavila v svoj neprepustni objem.

Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 24
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Nicotania   Sob 21 Maj 2011 - 17:01

Sončni žarki novega dne so nežno prebudili spečo postavo, ki je glasno smrčala ob ugasnjenem ognjišču. Med spanjem na hrbtu je brada počivala na trebuhu kakor hišna žival, ki se med počitkom stisne k gospodarju ter ga varuje med morebitnimi nevarnostmi. Ob spremljavi glasnega stokanja so se udi premaknili ter pretegnili zaspane okončine. "Aaaaaaaaa!" Zmedeno so se veke razprle. V trenutku je um preletel spomin na nenavadne sanje, ki jih je to noč Tronir doživel. '… Pridi na sever …' so mu odmevale besede po glavi, ko se je postavil na noge. Stopil je bližje potočka in si na hitro osvežil še ne povsem budni obraz. Hlad ga je kaj hitro spravil k sebi in tako ni minilo dolgo, ko je že korak naprej proti svojemu novemu cilju – deželi svoje rase.
Med tem, ko sta ščit in sekira počivala na hrbtu, je škrat kar med hojo zajtrkoval. Borni sendvič iz še bolj bornih zalog mu je dal samo kanček energije, ki jo bo tega dne še potreboval. Vsako drobtino, ki se je ujela v brado, je izbrskal in pojedel, da ja ne bi pustil ničesar. "Nekaj bo potrebno urediti glede hrane, da ne umrem od lakote." si je samemu sebi zamrmral. Deklino, ki jo je srečal prejšnjega dne, je že minimalno trikrat pozabil, saj je v njegovem trdem življenju predstavljala samo kratek in nepomemben trenutek. Raje kakor neznanki in čudnim sanjam se je tako možicelj posvečal spuščajočemu terenu. Kamni so se namreč hitro odkotalili prav tako pa so bila tla še rosna od jutranje vlage. In hitro bi se lahko pripetilo, da bi malega moža morebitni neprevidni korak prekucnil. Samo še kakšna poškodba bi manjka presneto. Za trenutek, ko je dvignil pogled, je v daljavi na nižjem terenu lahko opazil gozd. Drevesa so se razpostrirala daleč naokrog. Zavedel se je, da mu ne bo preostalo drugega kakor, da stopi med lesnate prebivalce. Noge so ga namreč vodile vse do stične točke treh rek in nato še naprej ob reki Lithlad. Dokler ne bi našel mesta, primernega za prečkanje težko oboroženega škrata, je bil to njegov cilj.


((odšel semkaj))
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Nicotania   

Nazaj na vrh Go down
 
Nicotania
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Forest :: Mesta vseh ras :: Podeželje-
Pojdi na: